Andrej Aplenc je rojen 2. septembra 1930 v Ljubljani. Prihaja iz stare zgledne družine slovenskih liberalov. Oče je bil profesor na gimnaziji, mati pa učiteljica. Imel je dva brata. Oče in mati sta bila simpatizerja partizanskega gibanja, toda nista v njem aktivno sodelovala. Aplenc je bil dvakrat zaprt na Golem otoku. Prvič še v gimnazijskih dnevih, drugič pa v študentski dobi. Bil je član Zveze komunistične mladine Jugoslavije (ZKMJ, s/h SKOJ) in sodeloval v akcijah mladinskih delovnih brigad, kjer je bil tudi poveljnik čete. Leta 1947 ali 1948 je izključen iz ZKMJ/SKOJ-a zaradi zagovarjanja bolj svobodnega pristopa v delu organizacije (kot poveljnik čete je dovolil organiziranje plesne zabave). Tudi med dijaki v šoli je nadaljeval zagovarjati večjo svobodo izražanja pri mladih, kar je za posledico imelo to, da se je leta 1949 prvič znašel Golem otoku in sicer zaradi prevzgoje. Tam je preživel leto dni in bil izpuščen. Po poldrugem letu na prostosti pa je bil poklican na razgovor v UDB-o (s/h Uprava državne bezbednosti, slov. Uprava državne varnosti), da bi preverili kakšno je sedaj njegovo stališče do vsega kar je preživel na Golem otoku, zanimalo jih je pa tudi razmerje z ostalimi interniranci iz Ljubljane, ki so bili tedaj puščeni na prostost. Potem ko je ob pogovoru zavrnil podati zahtevane informacije, pa so ga ponovno (drugič) poslali na Goli otok in tam je preživel naslednji dve leti.

Po vrnitvi z Golega otoka je imel probleme pri vključevanju v družbo, v začetku mu je onemogočeno tudi študiranje. Zato se je začel ukvarjati s planinarjenjem in je po lastnih besedah – v gorah našel duhovno ravnovesje in mir. Kasneje se je vrnil na Fakulteto za strojništvo in ga končal. Ponujen mu je celo položaj in delo asistenta na fakulteti, toda pod pogojem da pristopi k Partiji, kar je Aplenc zavrnil in odšel v Švico (potni list je le imel). Tam se je poročil z ameriško Slovenko in z njo odjaha v ZDA. V Ameriki je magistriral strojništvo. V Slovenijo se je vrnil 1990-ih let, je sodno rehabilitiran in izplačana mu je tudi odškodnina za bivanje na Golem otoku. Avtor je monografije Prodaja Slovenije (Mladinska knjiga, 1997), ter zunanji sodelavec (kolumnist) tednika Demokracija.