Alenka Puhar je slovenska novinarka, prevajalka in publicistka, rojena leta 1945 v Črnomelju. Diplomirala je angleški jezik in komparativno književnost na Univerzi v Ljubljani. Že v 1970-imi se je pridružila intelektualnem krogu mlajših slovenskih disidentov, od 1980-ih let dalje pa intenzivnejše sodeluje v gibanju za človekove pravice in se predvsem zavzema za ukinitev smrtne kazni v Jugoslaviji.

Kot novinarka je delala v ljubljanskem Delu in Novij reviji, občasno tudi kot prevajalka in raziskovalka. Prelomnico v njenem profesionalnem življenju in pogledih na družbo pa je očitno imel prevod knjige Georgea Orwella 1984, ki jo je leta 1967 prevedla na slovenski jezik. To je sicer bil tudi prvi prevod te knjige na eden od jezikov komunističnih dežel. Ob prevajanju Orwella je namreč Puharjeva dojela koliko je dejansko jugoslovanska družba podobna tisti, ki je opisana v distopijskem romanu 1984 in od tedaj spremeni svoj pogled na družbo, ter najprej postane latentni opozicionar, potem pa v 1980-imi leti tudi javni. Leta 1983 je ena od organizatorjev pobude za ukinitev smrtne kazni, leta 1987 pa sodeluje pri ustanovitvi jugoslovanske sekcije Mednarodnega helsinškega odbora za človekove pravice. Bila je tudi članica vodstva Odbora za varstvo človekovih pravic, ki ob koncu 1980-ih postane največja družbena platforma v Jugoslaviji in leta 1988 organizira tudi množične proteste v Ljubljani. Aktivno je sodelovala pri Slovenski spomladi, po osamostojitvi Slovenije pa je nadaljevala z novinarskim delom in prizadevanjem za človekove pravice kot članica Evropske komisije za boj proti rasizmu in nestrpnosti (ECRI), ki deluje pri Svetu Evrope.

Alenka Puhar je avtorica več publicističnih del: Peticije, pisma in tihotapski časi (Petitions, Letters and Times of Smuggling, Maribor: Obzorja, 1985), Slovenski avtoportret 1918-1991 (The Slovene Self-Portrait, 1918-1991, Ljubljana: Nova revija, 1992), Angela Vode. Skriti spomin (The Hidden Memoir, ed. Alenka Puhar, Ljubljana, Nova Revija, 2004) in Pozabljena polovica (The Forgotten Half, co-edited with Marta Verginella, Ljubljana: Slovenska akademija znanosti in umetnosti, 2007). Ravno tako se je med prvimi ukvarjala s psihohistorijo otroštva na Balkanu in je o tej temi napisala tudi monografijo - Prvotno besedilo življenja (The Primary Text of Life, Zagreb: Globus, 1982).