COURAGE

povezovanje zbirk

Študijski center za narodno spravo je 29. oktobra 2010 organiziral izlet na Goli otok za zainteresiranu javnost, študente, profesorje in novinarje. Glavni namen izleta je bil v tem, da se zainteresirano javnost seznani z dogajanji na Golem otoku v obdobju socijalistične oblasti, glavna priča teh dogajanj pa je bil Andrej Aplenc. Gospod Aplenc je kot študent bil dvakrat zaprt na Golem otoku, tekom izleta pa je prisotnim pripovedoval o življenju in preživetju na tem otoku. 

Študijski center za narodno spravo je 7. maja 2011 organiziral izlet na Goli otok za zainteresiranu javnost, študente, profesorje in novinarje. Glavni namen izleta je bil v tem, da se zainteresirano javnost seznani z dogajanji na Golem otoku v obdobju socijalistične oblasti, glavna priča teh dogajanj pa je bil Andrej Aplenc. Gospod Aplenc je kot študent bil dvakrat zaprt na Golem otoku, tekom izleta pa je prisotnim pripovedoval o življenju in preživetju na tem otoku. 

Najbolj pomemben dogodek v zgodovini arhiva je donacija zbirke Marka Hrena Mirovnemu inštitutu leta 2011. Tedaj je bila obeležena tudi dvajseta obletnica ustanovitve inštituta, zbirka pa je služila kot izvirni material za publikacijo, ki jo je založil Mirovni inštitut: Vlasta Jalušič in Lev Kreft, ur. Vojna in Mir: Refleksije Dvajsetih Let. 

Dokumentarni film Razmerja. 25 let lezbične sekcije ŠKUC-LL, Ljubljana (Relations. 25 years of the lesbian group ŠKUC-LL, Ljubljana, 2012, 84 min) je posnet ob 25. obletnici delovanja lezbične organizacije ŠKUC LL in lezbičnega gibanja v Sloveniji nasploh. Film skozi pričevanja in dokumentarni video material spremlja razvoj in delo ŠKUC LL od ustanovitve do leta 2012. S svojimi pričevanji v filmu sodelujejo ugledne slovenske aktivistke in feministke, ki so sodelovale v prvem obdobju delovanja Lezbične sekcije ŠKUC LL v 80. letih. To so Mojca Dobnikar, Tatjana Greif, Nataša Sukič, Suzana Tratnik in Nataša Velikonja. Prvi del je posvečen lezbičnemu in gejevskemu gibanju, ki je nastal sredi 80. let 20. stoletja v jugoslovanskem socialističnem okolju in na osnovi dokumentarnega, medijskega in video materiala, shranjenega v Lezbični knjižnici in arhivu, kot je, recimo, naslovnica revije Lesbosine iz leta 1988.

Avtorica in režiserka filma je slovenska filozofinja in video umetnica Marina Gržinič v sodelovanju z Aino Šmid in Zvonko T. Simčič. Avtorice so svoj dokumentarec na promocijski mrežni strani opisale takole:

»Film prikazuje različne procese marginalizacije in borbo za pravice lezbične in LGBT skupnosti v Sloveniji kakor tudi na prostoru bivše Jugoslavije. Gre za boj za vidljivost in pričevanja o neverjetni moči lezbičnega gibanja, njegovem umetniškem in kulturnem potencialu, kritičnih poskusih in emancipacijski politiki. Film je sestavljen iz intervjujev, dokumentov, umetniških projektov, prikazov nočnega življenja, političnih dejanj. Film govori tudi o Evropi, globalnem svetovnem kapitalizmu in statusu lezbijk danes.« (original v angleščini: http://grzinic-smid.si/?p=276). 
Avtorice in režiserke: Marina Gržinič, Aina Šmid, Zvonka T. Simčič.

Ob 25. obletnici dela Lezbične sekcije ŠKUC LL sta Tatjana Greif in Nataša Velikonja napisali in uredili obsežno publikacijo, ki ima skoraj 400 strani, posvečeno zgodovini, ne samo tej organizaciji, ampak tudi lezbištvu, lezbični umetnosti in lezbičnemu gibanju v Sloveniji. Pod naslovom »Lezbištvo pred lezbičnim gibanjem« je zbrana večina danes znanih spoznanj o obstoju in delovanju žena, predvsem pa uglednih intelektualk in umetnic, ki so bile seksualno in/ali emocionalno povezane z drugimi ženskami v sodobni slovenski zgodovini od konca 19. stoletja pa vse do začetkov lezbičnega in gejevskega gibanja leta 1984. Na desetih straneh so prikazane okoliščine in nekateri problemi, s katerimi so se homoseksualci in lezbijke soočali v socialističnem obdobju, predvsem pa v času, ko so bili istospolni odnosi prepovedani po Kazenskemu zakoniku. Obsežno so opisani dogodki na gejevski in lezbični sceni v Sloveniji od začetka 80. let kakor tudi družbene okoliščine in kulturne prireditve, ki so omogočili pogoje za organizacijo prvega gejevskega festivala v socialistični Evropi pomladi 1984 v Ljubljani. Prikazane so okoliščine, ki so leta 1987 organizatorje gejevskega in lezbičnega ljubljanskega festivala pod pritiskom oblasti prisilile na preklic te po vrsti četrte manifestacije. Ta pritisk, ob pomoči medijskih napadov, je bil po splošnem mnenju pravzaprav ena od oblik prepovedi, kar pa je vplivalo na večjo politizacijo nastajajočega gejevskega in lezbičnega gibanja in njegovo postopno spreminjanje iz kulturne v družbeno aktivistično sfero (Velikonja in Greif 2012, 73−74). V osrednjem in najdaljšem delu publikacije so kronološko prikazani delovanje in razvoj Lezbične sekcije ŠKUC LL od osnutka leta 1987 do leta 2012. Avtorice so obilno izkoristile arhivsko gradivo, ki se hrani v Lezbični knjižnici in arhivu, kakor tudi številne ilustracije in fotografije iz iste zbirke, s katerimi so opremile svoj tekst.