Arhiv Lezbične sekcije ŠKUC LL vsebuje gradivo enega dela slovenskega lezbičnega in gejevskega gibanja, ki se zbira od njegove ustanovitve leta 1984. Zbirka dokumentov, medijski arhiv in drugi materiali govorijo o nastanku, delovanju in razvoju gejevskih in lezbičnih aktivističnih skupin, posebno pa Lezbične sekcije ŠKUC LL. Zbrano in shranjeno gradivo priča o kulturnem, aktivističnem in umetniškem delovanju družbeno aktivnega in seksualno emancipiranega dela slovenske lezbične in gejevske skupnosti. Poleg tega ponuja temeljit vpogled v medijsko sliko homoseksualnosti v slovenskem tisku v drugi polovici 20. stoletja, posebej pa od leta 1980 naprej.
Slovensko lezbično, gejevsko, biseksualno in transrodno (LGBT) gibanje je nastalo sredi 80. let prejšnjega stoletja v Ljubljani, v času, ko se na jugoslovanski, posebej pa slovenski javni sceni, pojavijo nova družbena gibanja, med katerimi izstopajo feministične, zelene in mirovne skupine. Te so v javni prostor avtonomno, brez prejšnje odobritve komunistične partijske elite na oblasti, prinesle nove teme ali pa so sprožile razprave izven dotedaj dominantnih obrazcev, bodisi nacionalno obarvanih bodisi vpetih v socialistično ideologijo. Pod naslovom Homoseksualnost in kultura je v Ljubljani aprila 1984 potekal prvi festival »Magnus« v organizaciji mladinske kulturne skupine ŠKUC-Forum. Ta prireditev se šteje kot začetek jugoslovanskega gejevskega in lezbičnega gibanja in kot prvi filmski festival z LGBT tematiko v Evropi (Kajinič 2016). O festivalu je poročal, pogosto pozitivno, pomemben del tiska, največ mladinskega, in to ne samo v Sloveniji, ampak tudi na Hrvaškem in Srbiji. Homoseksualnost v Jugoslaviji ni bila družbeno sprejemljiva, mediji o njej niso pisali. Pogledi na homoseksualnost so bili negativni, tako s strani oblasti kot tudi večjega dela prebivalcev. Časopisi so o tem pisali pokroviteljsko, z veliko dozo sožalja ali pa s posmehovanjem (Kuhar 2003). Ob izložbah, projekcijah filmov in zabavnih nočnih programih so organizatorji tiskali plakate, vabila, brošure in drugo informativno in promocijsko gradivo, katerih pomemben del danes hrani Lezbična knjižnica in arhiv. Čeprav je bil festival sprva zamišljen kot enkratna prireditev, je do konca leta 1984 znotraj ŠKUC-Foruma ustanovljena Sekcija za socializacijo in kulturo homoseksualnosti, bolj znana kot »Magnus«, ki se pogosto navaja kot prva gejevska organizacija v neki socialistični državi (Kuhar 2001). Že naslednje leto je skupina štela okoli 150 članov in je začela redno objavljati brošure in magazine (Gayzine) ter ustanovila kulturni festival, ki je bil posvečen homoseksualnosti. Leta 1987 so republiške oblasti v Sloveniji izvršile pritisk na organizatorje pod pretvezo javnozdravstvene grožnje zaradi širjenja virusa HIV, ki so ga povezovali s širjenjem homoseksualnosti. Pravzaprav pa predvsem zaradi tega, ker je bil festival najavljen 25. maja, ko se je v Jugoslaviji slavil rojstni dan Josipa Broza Tita, ki je umrl leta 1980. Zato je, četrta po vrsti, prireditev »Magnus« odpovedana (Velikonja 2004). Pritisk in medijske napade so organizatorji tolmačili kot prepoved. Ta je prireditev, kakor tudi vse bolj intenzivno povezovanje z drugimi demokratičnimi in civilnimi gibanji, vplival na večjo politizacijo gibanja in njegovo postopno spreminjanje iz kulturne v družbeno aktivistično sfero (Velikonja in Greif 2012, 73−74).
Prva slovenska lezbična organizacija, Lezbična sekcija LL (kasneje imenovana ŠKUC LL), je ustanovljena v okviru ŠKUC-Foruma leta 1987. V naslednjem obdobju je organizirala diskusije, akcije in klubske zabave, objavljala biltene in raznovrstne tiskane materiale (Lesbozine), nastopala v javnosti in na feminističnih srečanjih. V aktivnostih, namenjenih oblastem, največ skozi javne objave, pisma in članke v tisku sta Magnus in Lezbična Lilit nastopala skupaj in zahtevala integracijo homoseksualnosti v socialistično družbo in ustavno prepoved diskriminacije na osnovi seksualne usmerjenosti (Velikonja in Greif 2012).
Lezbično knjižnico in arhiv je ustanovila leta 2001 Lezbična sekcija ŠKUC LL. Razen knjižnega fonda slovenskih in tujih del lezbične in gejevske tematike zbira in hrani tudi dokumentarno in drugo gradivo slovenske gejevske in lezbične scene in gibanja. Arhiv ŠKUC LL je del večjega fonda Lezbične knjižnice, njegov cilj pa je, da na enem mestu sistematično zbira razpršeno knjižno, dokumentarno in arhivsko gradivo, povezano z LGBT tematiko in seksualnostjo, za katerega javne knjižnice in arhivi tradicionalno niso zainteresirani. Pred ustanovitvijo knjižnice je izdelana bibliografija knjig in drugih pisnih del homoseksualne tematike v slovenščini. Prva izdaja izbrane bibliografije gejevske in lezbične tematike je objavljena decembra 2000 (Izbrana bibliografija, 2000). Fond knjižnice vsebuje tuja književna, teoretska, znanstvena in publicistična dela ter zbirko revij in časopisov. Arhivska zbirka je osredotočena na slovensko gradivo in pokriva obdobje od 1970 do danes. Nastala je s predanostjo Nataše Velikonja in drugih slovenskih lezbičnih aktivistk, ki so v začetku tega stoletja začele z zbiranjem in sistematičnim shranjevanjem medijskega, avdio-vizualnega, umetniškega in dokumentarnega gradiva, nastalega ob delovanju Lezbične sekcije ŠKUC LL, kot primarnega ustvarjalca, kakor tudi posameznih aktivistk in aktivistov. Preden je ustanovljena Lezbična knjižnica in arhiv, je gradivo shranjeno v arhivu Lezbične sekcije ŠKUC LL in privatnih ad hoc zbirkah. Zbirka se še dopolnjuje z novim gradivom.
Gradivo je shranjeno v škatle, registratorje ali na policah, toda ni arhivsko urejeno in obdelano. Ker pa je zbirka nastala desetletje po razpadu socialistične družbene ureditve, niti ni mogla biti skrivana pred komunistično oblastjo. Časopisni izrezki, fanzini in brošure so popisani v Izbrani bibliografiji literature z lezbično in gejevsko tematiko (Ljubljana: ŠKUC, 2000) in na mrežni strani http://www.ljudmila.org/lesbo/raziskave_biblio3.htm#1980.
Zbirka je dostopna javnosti in se lahko pregleduje v prostorih Lezbične knjižnice in arhiva. Gradivo raziskujejo predvsem raziskovalci, študenti in znanstveniki iz različnih panog, pogosto zgodovinarji. Posamezne predmete in publikacije občasno posojajo muzejskim ustanovam ali pa galerijam za razstave. Zbirka je last Lezbične sekcije ŠKUC LL. Dovoljeno je, da se gradivo objavlja in reproducira ob navajanju vira.
Lezbična knjižnica in arhiv se delno financirata z donacijami na osnovi javnih razpisov za podporo kulturne dejavnosti mesta Ljubljane (okoli 2.000 EUR letno) in s sredstvi drugih donatorjev.
V medijskem arhivu je raziskoval prof. dr. Roman Kuhar, ko je pisal svojo magistrsko nalogo, ki je bila objavljena leta 2003 z naslovom Media Representations of Homosexuality. An Analysis of the Print Media in Slovenia, 1970–2000 (Kuhar 2003). Gradivo iz zbirke so obilno uporabljali v spominskih publikacijah o zgodovini slovenskega LGBT gibanja, posebno v knjigah Dvajset let gejevskega in lezbičnega gibanja (Velikonja 2004) in Lezbična sekcija LL: kronologija 1987−2012 s predzgodovino (Velikonja in Greif 2012). Posamezni dokumenti in vizualni material se občasno uporabijo za umetniške ali pa zgodovinske razstave, ki se pogosto prirejajo znotraj LGBT skupnosti v Galeriji Škuc in tudi drugje, kot na primer Zini! Sodobna zinovska produkcija, ki je bila postavljena leta 2017 v Mednarodnem grafičnem likovnem centru (MGLC) v Ljubljani. Gradivo iz Lezbične knjižnice in arhiva so uporabili tudi pri snemanju dokumentarnega filma Razmerja. 25 let lezbične sekcije ŠKUC-LL (režija Marina Gržinič, Aina Šmid, Zvonka T. Simčič, Slovenija, 2012).
