Nadškofijski arhiv v Ljubljani je ustanova, ki hrani cerkvene arhive. Ustanovljen je bil leta 1911. Prvi arhivist je bil Franc Pokorn. Njegova vloga v času komunističnega režima je bila ohranitev cerkvenega gradiva ljubljanske nadškofije, zlasti osebne zapuščine ljubljanskih nadškofov.
Osebje, zaposleno v arhivu, je bilo zvesto Katoliški cerkvi, in ker je bila Cerkev diskriminirana in preganjana, so zaposleni imeli zadržke v odnosih z režimom. Med osebjem so tako kleriki kot tudi laiki. Eni in drugi so posvečeni svojemu poslanstvu ohranjanja gradiva cerkvenih arhivov. Po padcu režima je bila njihova dejavnost še naprej pomembna, ker so sistematizirali zbirke in jih dali na voljo javnosti.
Vloga Nadškofijskega arhiva je bila ključna pri ohranjanju zbirk, pomembnih za zgodovino Cerkve in njenih dejavnosti na območju ljubljanske nadškofije, pa tudi pri pomoči arhivom po župnijah na njenem področju in v drugih slovenskih škofijah.