Marko Hren je rojen 26. aprila 1959 v Ljubljani. Na Fakulteti za matematiko in računalništvo je diplomiral iz uporabne matematike in računalništva. Od leta 1984 do 1990 je bil zaposlen v Iskra Delti in Mikro Adi, torej pri podjetjih, ki so bila specializirana za računalniško opremo in razvoj programske opreme. V Mikro Adi, kje bo Hren postal vodja oddelka za razvoj programske opreme, sta bila zaposlena tudi Janez Janša in Igor Omerza. Podjetje Mikro Ada je tako v kratkem času zaslovelo kot »infrastrukturna baza politične alternative v Sloveniji«. Služba državne varnosti (SDB) je opravila preiskavo v Mikro Adi dne 31. maja 1988, pri tem pa je še posebno pozornost pritegnil dokument, ki ga je sestavil ravno Marko Hren in ga naslovil Poziv na nenasilni odpor v primeru represije, o čem pa je SDB dostavila poročilo Stanetu Dolancu osebno. Hren je soustanovitelj Centra za kulturo miru in nenasilje, ki je bil ustanovljen leta 1989, kot politična organizacija pa registriran v juniju 1990, in sicer neposredno po demokratičnih spremembah. Soustanovil je tudi Mirovni inštitut v Ljubljani, za čigar ustanovitev je dal pobudo že junija 1990, proces ustanovitve inštituta pa je uspešno zaključen v juniju 1991. Od leta 1991 do 2000 je bil aktivist centra na Metelkovi ulici v Ljubljani, znotraj katerega pa je vzpostavil kar nekaj nevladnih združenj. Od leta 2000 dela pri Vladi Republike Slovenije.

V osemdesetih letih je bil Hren vodja mirovnega gibanja v Sloveniji in hkrati povezovalna oseba med slovenskim mirovnim gibanjem in Svetovnim gibanjem upornikov (World Resisters' International - WRI), pri katerem je bil tudi član uprave. Osrednji projekt mirovnega gibanja je bila promocija pravice do ugovora vesti zoper vojaško dolžnost oz. služenje vojaškega roka pri vojaških obveznikih. Mirovno gibanje v Sloveniji je bilo pred demokratičnimi volitvami (torej pred letom 1990) institucionalizirano v sklopu Republiške konference Zveze socialistične mladine Slovenije, in sicer kot Delovna skupina za mirovna gibanja in kot Sekcija za kulturo miru pri Študentskem kulturnem centru. Hren je leta 1986 postal urednik Mirovnih zvezkov in Biltenov mirovnega gibanja, ki so izhajali od leta 1985 dalje, pod imenom Peace Movement Information Bulletin. Ta bilten pa je prerastel v Independent Voices from Slovenia. Februarja 1988 je Hren dal pobudo za ustanovitev koordinacije novih družbenih gibanj, ki je zahtevala referendum o novih ustavnih amandmajih, v marcu 1988 pa je sprožila tudi javni poziv za referendum za ustavne spremembe. Hren je bil član Odbora za varstvo človeških pravic, v tem imenu je vzdrževal zveze s pripadniki podobnih inštitucij v tujini in tudi z evropskimi parlamentarci. V sklopu kongresa Zveze socialistične mladine Slovenije v Portorožu je Hrenovo mirovno gibanje že 3. novembra 1989 predlagalo demilitarizacijo Slovenije, kar je bilo namerjeno zoper tedanji JLA. Projekt so predstavili javnosti dne 15. novembra 1989, dne 28. marca 1990, torej le nekaj tednov pred prvimi demokratičnimi volitvami, pa so organizirali podpisovanje iniciative s strani različnih političnih grupacij pod imenom Slovenija odpravi vojaški aparat. Na teh volitvah je bil Hren kandidat Neodvisne liste novih družbenih gibanj. Neposredno po demokratskih volitvah je Izvršni svet Skupščine RS, to je Vlada Slovenije, bil razpoložen za sodelovanje z mirovnim gibanjem, vendar so že jeseni leta 1990 aktivisti mirovnega gibanja začeli čutiti rezerviranost politikov, kar pa se je odražalo tudi v nezadostnih finančnih sredstvih glede na tisto, kar je mirovno gibanje zahtevalo in pričakovalo. Hren se sicer smatra poražen, glede na to, da izbruha vojne ni uspel preprečiti, vendar je le ponosen na učinkovitost mirovnega gibanja in njegovih publikacij, kar je bila platforma za komuniciranje med demokratičnimi silami v Sloveniji in svetovno javnostjo, v času, ko se je Slovenija bojevala za demokratizacijo.              

Hren smatra, da je raziskovanje in ohranitev gradiva o antikomunističnih gibanjih v Sloveniji, vključno z mirovnim gibanjem, ki je dejansko najbolj resen nasprotnik JLA, zelo pomembno. K temu pa je tudi doprinesel sam, saj je desetletja hranil dokumentacijo v svojem privatnem arhivu.

Zbirko gradiva Hren smatra za »izjemno pomembno«, saj se v njej vidi delovanje mirovnega gibanja. Prav tako so razvidni tudi stiki, vzpostavljeni s številnimi mednarodnimi dejavniki, koordinirano delovanje pa je tudi osnovno dejanje večine političnih nasprotnikov režima. Kulturna opozicija režimu pomeni zavračanje militarizma in totalitarne zavesti. Komunističnemu režimu pa predvsem očita njegov militaristični in nesvobodni aspekt, čeprav je bilo mirovno gibanje institucionalizirano v tem intervalu, in sicer skozi Zvezo socialistične mladine Slovenije, ki je vendarle bila podrejena Zvezi komunistov Slovenije.

Njegova dejanja in delovanje je bilo zelo kritično do režima, in sicer do te mere, da je Služba državne varnosti (SDB) opravila preiskavo v podjetju, v katerem je bil zaposlen, in zasegla materiale, ki jih je sestavil. V času preiskave je bil v ZDA in tako nedostopen represivnim organom jugoslovanske države. Torej, Hren ni bil le član kritično naravnanih gibanj, on je dejansko bil njihov voditelj in pobudnik, hkrati pa je vzdrževal tudi zveze s transnacionalnimi organizacijami, kot so denimo European Nuclear Disarmament, East-West Netwoek, Helsinki Citizens' Assembly.

Marka Hrena je operativno raziskovala Služba državne varnosti pod šifro HSM 098600470, kar pomeni, da je bilo njegovo okrožje izpostavljeno preiskavam in zaplenitvi materialov, on sam pa je bil prisluškovan, odhajal pa je tudi v tujino, da bi se izognil aretaciji oz. do umiritve zadev.