Na podlagi gradiva iz zbirke Alenke Puhar je nastala knjiga Peticije, pisma in tihotapski časi, ki jo je Puharjeva objavila leta 1985 v Mariboru. Knjiga je dejansko plod izkušenj, ki jih je doživela pri svojem sodelovanju pri pripravi pobude (peticije) za ukinitev smrtne kazni v Jugoslaviji, ki so jo izvajali ob koncu leta 1983. Tedaj je skupina meščanov, med katerimi je bila tudi Alenka Puhar, pošiljala peticijo na različne naslove, med ostalimi tudi na Skupščino Socijalistične Federativne Republike Jugoslavije. Ta pobuda sicer ni požela rezultate, saj je smrtna kazen ukinjena šele leta 1989, toda utrla je pot novim akcijam civilne družbe v Sloveniji, ki so svoj vrhunec dosegle v Slovenski spomladi ob koncu 1980-ih let, oziroma ob zlomu komunističnega režima in v končni fazi z uspostavitvijo samostojne Republike Slovenije.
Knjiga je prvič objavljena leta 1985, doživela pa je še dve reizdaje – v letih 2005 in 2009.