Lezbična sekcija LL (kasneje imenovana kot ŠKUC LL) je ustanovljena leta 1987 v okviru ŠKUC-Foruma, glavne slovenske neprofitne študentske in mladinske kulturne organizacije. ŠKUC (kratica od Študentski kulturno-umetniški center) ima izhodišče v študentskih nemirih leta 1968, toda kot organizacija je ustanovljen v Ljubljani leta 1972. V drugem delu 70. ter v 80. letih 20. stoletja je ŠKUC zrasel v osrednje mesto za širitev in popularizacijo alternativne kulturne scene in nove umetniške prakse v Sloveniji. Organizacija je nadaljevala z delom tudi po spremembi družbene ureditve in razpadu Jugoslavije ter je še zvesta svojim izvirnim ciljem kakor tudi politični levici. Znotraj društva deluje več programskih in tematskih sekcij, kot so Galerija ali pa Sekcija za popularizacijo enakih možnosti, založništvo in arhiv.
ŠKUC je sredi 80. let 20. stoletja odprl svoja vrata lezbičnim in gejevskim skupinam, ki so z njegovo pomočjo in v njegovem okviru leta 1984 v Ljubljani organizirali festival Magnus, posvečen homoseksualnosti. Prva jugoslovanska feministična lezbična skupina je bila Lilit in je začela delovati leta 1985. Dve leti kasneje je prerasla v ŠKUC LL (kratica LL referira na »Lezbična Lilit«) in od takrat deluje kot neodvisna organizacija znotraj širše ŠKUC-ove mreže. ŠKUC LL je skupaj z gejevsko skupino Magnus koncem 80. organiziral diskusije, akcije in zabavne klubske večere, izdajal biltene in raznovrstno tiskano gradivo (Lesbozine), nastopal v javnosti in na feminističnih srečanjih. V aktivnostih, namenjenih oblastem, največ skozi javne objave, pisma in članke v tisku, sta Magnus in Lezbična Lilit nastopala skupaj in zahtevala integracijo homoseksualnosti v socialistično družbo in ustavno prepoved diskriminacije na osnovi seksualne usmerjenosti (Velikonja in Greif 2012). Po splošnem mnenju je prva prepoznavna akcija lezbične sekcije ŠKUC-a objavljanje druge priloge, posvečene lezbištvu, v tedniku Mladina (z napovedjo na celotni naslovnici) z naslovom »Ljubimo žene« (Mladina, 30. 10. 1987., št. 37). V ŠKUC-evi galeriji v samem središču Ljubljane je leta 1988 organiziran Teden lezbičnega filma. Ob koncu leta 1980 je lezbični aktivizem v Sloveniji postal sestavni del novih družbenih gibanj in živahne alternativne kulturne in klubske scene. Začel je artikulirati politične zahteve in zahtevati družbeno integracijo in normalizacijo homoseksualnosti. Angažirane slovenske lezbijke so se povezale in dosegle dolgoletna poznanstva z lezbijkami v drugih jugoslovanskih mestih, predvsem v Zagrebu in Beogradu. Spodbujale so jih, da se tudi one organizirajo in začnejo javno delovati. ŠKUC LL nadaljuje z kontinuiranim delom in je po osamosvojitvi Slovenije leta 1990 postal ena od najaktivnejših LGBT skupin v državi. V sodelovanju z aktivisti iz Magnusa je ŠKUC LL soustanovil Roza Klub, nadaljeval z tradicijo organiziranja filmskih festivalov, sodeloval v izdajanju gejevske in lezbične revije Revolver in organizaciji zabavnih večerov v klubu K4 ter nadaljeval družbeno in politično delo na področju zatiranja homofobije in širitve pravic LGBT oseb, egalitarne in odprte družbe.
ŠKUC LL se je od konca 90. posvetil tudi raziskovalnemu, dokumentacijskemu in akademskem delu na področju študija seksualnosti in spolnosti, predvsem LGBT in queer teorije, zgodovine in književnosti, in to v glavnem s članki v tematskih številkah Časopisa za kritiko znanosti in s sodelovanjem z znanstvenicami in znanstveniki Univerze v Ljubljani. Objavil je več informativnih brošur in knjig ter zbornikov del. V založbeni seriji Vizibilija, ki je del izdajateljske dejavnosti ŠKUC-a, je v zadnjih dvajsetih letih izšlo okoli trideset knjig slovenskih avtorjev in avtoric, v glavnem književnih in esejističnih, kakor tudi številni prevodi ključnih del s področja gejevskih in lezbičnih študij.
Organizacija je 1. maja 2001 ustanovila Lezbično knjižnico in arhiv. Pred tem je izdelala prvo bibliografijo knjig in drugih tekstov homoseksualne tematike, ki so objavljene v slovenščini, in jo objavila v decembru leta 2000 (Izbrana bibliografija, 2000). Največji del fonda knjižnice vsebuje tuja književna, teoretska, znanstvena in publicistična dela ter zbirke revij in časopisov. Arhivska zbirka je osredotočena na slovensko gradivo in pokriva obdobje od 70. let naprej. Katalog knjižnega fonda je dosegljiv na http://www.ljudmila.org/lesbo/knjiznica.htm.
