Lokacija

• Ljubljana Turjaška ulica 1, Slovenia 1000
  Pokaži na zemljevidu

Jeziki

• Angleški
• Francoski
• Hrvaški
• Italijanski
• Slovenski
• Srbski

Spletna stran

• http://www.nuk.uni-lj.si/zbirke/d-fond

Ime zbirke

• D-fond prepovedana literatura (1945-1991)

Historiat zbirke

• D fond je ustanovljen pri Narodni in univerzitetni knjižnici leta 1945. Njen nastanek je povezan z cenzuro, ki uradno ni obstajala kot pravna kategorija v socialistični Sloveniji in Jugoslaviji. Zaradi tega je tudi nastala ogromna vrzel med službeno in prepovedano literaturo. V celotni Jugoslaviji je bilo vseh skupaj 11 prepovedanih knjig, od tega samo v Sloveniji 4 knjige. Toda zbirka D fonda dokazuje, da je bilo v resnici prepovedanih dosti več knjig. Z upravnim aktom je bilo predpisano, da se mora prepovedana literatura shranjevati v Narodni in univerzitetni knjižnici v Ljubljani, kot glavnem mestu Ljudske republike Slovenije. Namreč članek 11 Zakona o tisku iz leta 1945 je prepovedal širjenje in prodajo posamičnih neprijaznih knjig in drugih tiskanih materialov. Vse te zakone je treba gledati v kontekstu odločitev Komunistične partije Jugoslavije (KPJ), da se temeljito očistijo kulturne ustanove od »reakcionarne« literature. Že aprila 1945 so na partizanskem področju sprejeti odloki, da se pristop za vse knjige, ki so tiskane na slovenskem področju po nemški in italijanski okupaciji leta 1941, omeji (Intervju z Janežičevo, Helena).

  Od svoje ustanovitve je Narodna in univerzitetna knjižnica v Ljubljani imela vsa zakonsko pravico, da lahko hrani tudi tisk slovenske politične emigracije in druge za režim kontroverzne materiale. Sodeč po zakonu, so morali te materiale bibliografsko obdelati, shranjevati v​ posebnih prostorih in omogočiti uporabnikom dostop samo za znanstveno-raziskovalno delo. Gradivo je bilo imenovano D fond, ker je bilo izvirno shranjeno v direktorjevi pisarni. Do leta 1991 je bil dostop do fonda omogočen po posebnih pogojih. Za branje knjig in periodičnih publikacij iz zbirke D fonda je bilo potrebno dovoljenje oblasti. Vsak uporabnik je moral natančno pojasniti svoj namen, moral dobiti priporočilo neke inštitucije, dovoljenje pa ni mogel dobiti za svoje privatne namene. Takšne odločbe so seveda veljale samo za univerzitetne knjižnice, ker šolske in krajevne knjižnice, kjer ima dostop širša skupina prebivalcev, niso sprejemale prepovedanih knjig in revij. Tisti, ki je hotel imeti dostop do D fonda, je moral vpisati v obrazce natančne podatke, kar je pomenilo možnost, da ga bo nadzorovala tajna policija, se pravi UDBA (Intervju z Heleno Janežič).

  Čeprav se je gradivo zbirke D fonda shranjevalo od leta 1945, je zbirka uradno ustanovljena šele leta 1978. Glede na to, da je bila od začetka shranjena v direktorjevi pisarni, se pravi v njegovi omari, je sčasoma zmanjkalo prostora. Zato so te knjige in revije izločili. Nekdanja sodelavka Ministrstva za notranje zadeve, gospa Milica Strgar, je postala skrbnica te zbirke. Uredila jo je in katalogizirala, direktor knjižnice pa je dovolil dostop do zbirke samo majhnemu številu oseb. Pravzaprav je bilo to dovoljeno samo tistim, ki so bili, po splošno uveljavljenemu mnenju v času jugoslovanskega socializma, »moralno-politično primerne osebe«, se pravi znanstvenikom in raziskovalcem, ki so bili znani po zvestobi režimu. Podatki o gradivu iz zbirke D fonda sicer niso bili omenjeni v javno dostopnih katalogih, toda v slovenski bibliografiji so. Po letu 1978 pa se ni več evidentiralo, kdo vse je gledal D fond, tako da ni možno zvedeti imena tistih, ki so v socialističnem obdobju imeli dostop do zbirke (Intervju z Heleno Janežič).

Opis vsebine

• Zbirka D fonda je bibliotečno obdelana in vsebuje 673 monografskih publikacij, se pravi razne knjige in 145 periodičnih publikacij raznih zvrsti. V glavnem so to antikomunistične knjige in publikacije avtorjev, ki so nasprotovali režimu v socialistični Sloveniji in Jugoslaviji. Največji prispevek je dala slovenska politična emigracija v Argentini. Poleg tega se manjši del publikacij nanaša na disidentsko literaturo. Najpomembnejši avtor je Milovan Đilas, večinoma s publikacijami v angleščini (Intervju z Heleno Janežič).

  Kar se tiče periodičnih publikacij, tudi med njimi je največ časopisov, glasil in revij, ki so nastali v slovenski politični emigraciji. Zato lahko trdimo, da zbirka omogoča zelo dober pregled raziskovalcem zgodovine slovenske politične emigracije in njenim pogledom o stanju v domovini. Praktično je to po svoji vsebini pravzaprav emigrantska zbirka. V njej najdemo, razen političnih in ideoloških tem, tudi  književne in kulturne teme v širšem smislu, ker se je slovenska emigracija ukvarjala tudi s tem. Razen tega je na podlagi omenjenega gradiva možno spremljati vse teme, ki niso bile sprejemljive komunističnim oblastem. Zbirka je ohranjena v papirnati obliki in ni digitalizirana. Prevladujoči jezik zbirke je slovenski, toda nekaj publikacij je tudi v drugih jezikih, kot so »srbo-hrvaški«, se pravi srbski in hrvaški, angleški, francoski, italijanski in tudi drugi (Intervju z Heleno Janežič).

Vsebina

• publikacije: 500-999

Upravljalec zbirke

• Narodna in univerzitetna knjižnica v Ljubljani

Lastnik/lastniki

• Narodna in univerzitetna knjižnica v Ljubljani

Deležniki pri zbirki

• Janežić, Helena

Geografsko področje sadanjega upravljanja

• mednarodni

Teme

• emigracija/izgnanstvo
• partijski disidenti (odpadniki od partije)

Ustanovitelji

• Narodna in univerzitetna knjižnica v Ljubljani

Datum ustanovitve

• 1945

Kraj ustanovitve

• Ljubljana Turjaška ulica 1, Slovenia
  Pokaži na zemljevidu

Zbiratelj(i)

• Narodna in univerzitetna knjižnica v Ljubljani

Podporniki

• Ministrstvo za kulturo

Pomembni dogodki iz zgodovine zbirke

• Dogodek (splošni): Ustanovitev zbirke D fond − prepovedana literatura, 1978.
• Dogodek (splošni): odpiranje javnosti, 1991.

Reprezentativne stvaritve

• Simčič, Zorko. Človek na obeh straneh stene (The Man on Both Sides of the Wall), 1957. Knjiga
• Sirc, Ljubo. Jugoslovanska ekonomija v samoupravnem modelu [The Yugoslav Economy under Self-Managment], 1979. Knjiga

Tip dostopa

• completely open to the public

Objavljene publikacije

• None.

Avtor spletne strani

• Kljaić, Stipe

Bibliografija

1)      Cenzurirano: zgodovina cenzure na Slovenskem od 19. stoletja do danes. Ljubljana: Nova revija, 2010.

2)      HORVAT, M. Prepoved razširjanja tiskane besede v Sloveniji 1945-1990: diplomska naloga. Ljubljana: Univerza v Ljubljani, Fakulteta za družbene vede, 1995.

3)      JANEŽIČ, H. O prepovedanih knjigah: literatura, nasprotna našemu gledanju na poglavitna življenjska vprašanja. Slovenski čas, 2016, 70.

4)      KODRIČ-DAČIĆ, E. Jaz, Cerberus [ali] Cenzura v knjižnicah: razstavni katalog. Ljubljana: Narodna in univerzitetna knjižnica, 1996.

5)      SIMČIČ, Zorko. Človek na obeh straneh stene, Buenos Aires: 1957.

6)      SIRC, Ljubo. The Yugoslav Economy under Self-managment, Zagreb, London and Bastingstoke: Palgrave Mac Millan, 2008-2009.

7)      STRGAR, M. Narodna in univerzitetna knjižnica v Ljubljani zbira in hrani tudi tisk s sovražno vsebino. Knjižnica, 1982, 26 (3/4), str. 203-206.

8)      STRGAR, M. Slovenski tisk v begunskih taboriščih v Avstriji in Italiji. Knjižnica, 1984, 28 (3/4), str. 243-248.

9)      ŠVENT, R. Prepovedani tiski v Narodni in univerzitetni knjižnici. Knjižnica, 1997, 41 (1), str. 137-141.

Janežić, Helena, interview by Kljaić, Stipe , May 24, 2018. COURAGE Registry Oral History Collection